Evropska komisija je zakonodajni paket s področja kohezije za naslednje finančno obdobje 2007-2013 predstavila 14. julija 2004, pogajanja o paketu omenjenih kohezijskih uredb pa so se začela septembra 2004 pod nizozemskim predsedstvom, nadaljevala leta 2005 pod taktirko najprej Luksemburga, v drugi polovici leta pa Velike Britanije. S 1. januarjem 2006 je predsedovanje EU in s tem vodenje delovnih skupin Sveta prevzela Avstrija. Poudariti velja, da je vzporedno z delom Sveta potekala obravnava kohezijskih uredb tudi na Odboru Evropskega parlamenta za regionalno politiko.

Avstrijskemu predsedstvu je uspelo upoštevajoč stališča držav članic najti kompromisne rešitve za vse kohezijske uredbe. Upoštevati je namreč treba, da se Splošna uredba in Uredba za Kohezijski sklad sprejemata s soglasjem, ostale pa s kvalificirano večino.

Slovenija je s pogajanji glede naslednje finančne perspektive in v okviru tega s pogajanji glede kohezijskih uredb zadovoljna, saj ostaja vsebinski nabor možnih namenov dovolj širok, da bo možno kohezijska sredstva usmeritvi neposredno v izvajanje sprejete Strategije razvoja Slovenije. Tudi sicer gredo določbe praviloma v smeri večje prilagodljivosti in poenostavitve, kar je bilo eno od osnovnih izhodišč Slovenije pri pogajanjih, seveda ob upoštevanju načela subsidiarnosti.

Uspešen zaključek pogajanj o naslednji finančni perspektivi 2007-2013 v decembru 2005 je za vse članice pomemben tako v finančnem (koliko za katero območje), vsebinskem (za katere namene), kot časovnem smislu (pravočasna uskladitev programskih dokumentov z Evropsko komisijo). Slovenija je z izkupičkom pogajanj, kot omenjeno, zadovoljna, saj ji samo na področju kohezijske politike v naslednjem finančnem obdobju pripada nekaj več kot 120 milijard tolarjev letno. Omenjeni obseg sredstev Sloveniji zadošča za financiranje večine razvojnih potreb. Slovenija je zadovoljna tudi z dogovorom, ki manj razvitim državam članicam povezave (tudi Sloveniji) omogoča enostavnejše koriščenje dodeljenih evropskih sredstev: sofinanciranje v višini 85 odstotkov (prej 75 odstotkov) tako za strukturne kot tudi Kohezijski sklad ter uvedba pravila N+3 za obdobje od leta 2007 do leta 2010.