a. Uredba o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu ter Kohezijskem skladu

b. Uredba o Evropskem skladu za regionalni razvoj

c. Uredba o Evropskem socialnem skladu

d. Uredba o kohezijskem skladu

e. Uredba o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje

a. UREDBA O SPLOŠNIH DOLOČBAH O EVROPSKEM SKLADU ZA REGIONALNI RAZVOJ, EVROPSKEM SOCIALNEM SKLADU TER KOHEZIJSKEM SKLADU

Uredba o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu ter Kohezijskem skladu (v nadaljevanju Splošna uredba) opredeljuje skupna pravila izvajanja za vse tri finančne instrumente kohezijske politike, ki so podrobneje razdelani po uredbah za posamezni sklad. Gre za zajeten dokument, ki je v splošnem skladen s pričakovanji Slovenije.

Eden najpomembnejših poglavij Splošne uredbe je prvi naslov, v katerem so opredeljeni cilji ter splošna pravila pomoči. Cilji kohezijske politike v obdobju 2007-2013 bodo trije:

• Konvergenca,

• Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje,

• Evropsko teritorialno sodelovanje.

Cilj Konvergenca (skupno 81,54% vseh kohezijskih sredstev oziroma 251,163 mrd €) je namenjen:

• najmanj razvitim regijam: kjer bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v obdobju 2000-2002 ne presega 75% povprečja EU25 _ 70,51% sredstev iz cilja Konvergenca oziroma 177,083 mrd €

• kohezijskim državam: kjer države članice ne dosegajo 90% bruto nacionalnega dohodka (BND) EU v obdobju 2001-2003 _ 23,22% oziroma 58,308 mrd €

Prehodno pa tudi:

• statistično prizadetim regijam: kjer te regije presegajo povprečje 75% razvitosti EU25, bi pa bile pod to mejo v primeru EU15 _ 4,99% oziroma 12,521 mrd €

• dosedanjim kohezijskim državam, ki presegajo 90% BND EU25, bi pa bile pod to mejo v primeru EU15 _ 1,29% oziroma 3,25 mrd €

Cilj Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje (skupno 15,95% vseh kohezijskih sredstev oziroma 49,128 mrd €) je namenjen:

• regijam, ki presegajo 75% BDP/prebivalca EU25 v obdobju 2000-2002 in niso statistično prizadete regije _ 78,86% sredstev iz cilja Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje oziroma 38,742 mrd €

Prehodno pa tudi:

• regijam sedanjega Cilja 1, ki so zaradi svoje gospodarske rasti presegle mejo 75% povprečne razvitosti EU15 (merjeno v BDP/prebivalca v letih 2000-2002)

• Cipru _ obema kategorijama skupaj 21,14% oziroma 10,385 mrd €

Cilj Evropsko teritorialno sodelovanje (skupno 2,52% vseh kohezijskih sredstev oziroma 7,75 mrd €) je namenjen:

• čezmejnemu sodelovanju regij na ravni NUTS III ob notranjih in nekaterih zunanjih mejah EU _ 73,86% sredstev iz cilja Evropsko teritorialno sodelovanje oziroma 5,576 mrd €

•  transnacionalnemu sodelovanju (seznam teh območij bo sprejela Evropska komisija) _ 20,95% oziroma 1,582 mrd €

•  medregionalnemu sodelovanju (predvsem mrežnemu povezovanju in izmenjavi izkušenj) celotnega območja EU _ 5,19% oziroma 392 mio €

UČINEK NA SLOVENIJO:

Slovenija po podatkih, ki jih je aprila 2005 posredoval evropski statistični urad Eurostat, dosega 74,40 odstotka razvitosti povprečja EU, merjeno v bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca v standardu kupne moči (omenjeni izračun velja za triletno obdobje 2000-2001-2002). Slovenija po istih izračunih dosega 75,7 povprečja bruto nacionalnega dohodka (BND) na prebivalca EU25 (omenjeni izračun velja za triletno obdobje 2001-2002-2003). Ti podatki se tudi upoštevajo v izračunih za upravičenost sredstev iz evropskih strukturnih in Kohezijskega sklada.

Po omenjenih podatkih je torej Slovenija tudi v obdobju 2007-2013 upravičena do sredstev iz cilja Konvergenca. Iz tega naslova državi v naslednjem finančnem obdobju pripada nekaj več kot 120 milijard tolarjev letno. Omenjeni obseg sredstev Sloveniji zadošča za financiranje večine razvojnih potreb.

Nova Splošna uredba ohranja osnovna načela delovanja strukturnih skladov, to so načela programiranja, partnerstva, subsidiarnosti, dodatnosti, ter enakosti med spoloma, bolj jasno pa so opredeljena tudi načela komplementarnosti in koordinacije, sorazmernosti ter deljenega upravljanja. V zvezi z načelom dodatnosti velja omeniti, da je Slovenija s svojimi predlogi uspela nekoliko omiliti originalne določbe, ki jih je predlagala Evropska komisija, in sicer predvsem v smeri, ki omogoča nekoliko večjo fleksibilnost pri določanju obsega strukturnih izdatkov v različnih makroekonomskih pogojih.

Na področju programiranja nova uredba prinaša pomembne spremembe. Osnovo za programiranje na evropski ravni poleg uredb predstavljajo Strateške smernice Skupnosti za kohezijo (SSSK). Evropska komisija je svoj predlog SSSK že pripravila, dostopne so tukaj.

Na njihovi osnovi ter upoštevajoč Nacionalni akcijski program reform (v okviru Lizbonske strategije) mora vsaka država članica pripraviti svoj Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO), ki postavlja nacionalno strategijo in prioritete za koriščenje sredstev kohezijske politike. Na njegovi osnovi se pripravijo operativni programi, izvedbeni dokumenti, ki predstavljajo pravno podlago za izvajanje (enak status kot trenutni Enotni programski dokument 2004-2006 v Sloveniji). Omenjeni dokumenti bodo tako v obdobju naslednje finančne perspektive nadomestili obstoječi Enotni programski dokument.

UČINEK NA SLOVENIJO:

Slovenija že pripravlja Državni razvojni program, katerega del bo tudi Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO). Le-ta bo podrobneje opredelil osnovne prioritete koriščenja dodeljenih evropskih sredstev. NSRO, kot že omenjeno, mora izhajati iz SSSK, katerega osnutek je že pripravila Evropska komisija. Skladno s predlogom Splošne uredbe o strukturnih in Kohezijskem skladu morajo biti omenjene smernice sprejete v roku šestih mesecev po sprejetju Splošne uredbe. Ko se sprejmejo SSSK, morajo države članice najkasneje v roku petih mesecev Evropski komisiji posredovati svoj NSRO.

Novost, ki jo prinaša splošna uredba, je tudi "monofinanciranje" oziroma financiranje enega operativnega programa iz zgolj enega finančnega instrumenta (sklada). Izjema je le pri skupnem programiranju Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada. Ker monofinanciranje za doseganje sinergij ne bo zadostno, je komisija predlagala še možnost dopolnilnega financiranja med Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) ter Evropskim socialnim skladom (ESS) v višini petih odstotkov (t.i. križno financiranje), kar pa je velika večina držav - vključno s Slovenijo - ocenila kot nezadostno.  Sprejeti kompromis znaša 10 odstotkov.

UČINEK NA SLOVENIJO:

Slovenija je zadovoljna z doseženim kompromisom 10%. Nekatere države, denimo Poljska, so si prizadevale celo za 25% križnega financiranja, medtem ko je denimo Nemčija želela to možnost kar ukiniti.

Eden od pomembnejših uspehov novih držav članic, se nanaša na začetek obdobja upravičenosti za sofinanciranje projektov. Po predlogu Evropske komisije naj bi se upravičeni stroški šteli od 1.1.2007 naprej. Z dopolnitvijo uredbe je ta datum premaknjen na dan posredovanja posameznega operativnega programa Evropski komisiji, če je to pred 1.1.2007. Gre za pomembno spremembo, ki razširja možnost koriščenja sredstev in torej povečuje manevrski prostor državam prejemnicam, res pa je, da to zahteva čim prejšnjo pripravo programskih dokumentov.

Slovenija je v okviru pogajanj nastopila v skupni pobudi z drugimi novimi državami članicami (razen Estonije in Cipra) na področju še šestih tem, kjer imajo te države skupne interese. Osmerica držav se je v skupnem non-paperju poleg omenjenega vprašanja monofinanciranja opredelila še do višje stopnje sofinanciranja za kohezijske države, samodejne izgube pravic za prevzete obveznosti (pravilo N+2) za Kohezijski sklad, obdobja upravičenosti za operativne programe, trajanja operacij/delokalizacije ter upravičenosti davka na dodano vrednost (DDV) za povračilo sredstev. Omenjeni skupini držav je tako uspelo uveljaviti svoje interese na pomembnih področjih, ki olajšuje črpanje sredstev (glej UČINEK NA SLOVENIJO).

UČINEK NA SLOVENIJO:

VIŠINA SOFINANCIRANJA: Omenjene države, torej tudi Slovenija, so se zavzemale za čim višjo, še utemeljeno stopnjo sofinanciranja s strani EU. Tako naj bi ta stopnja za strukturne sklade v regijah konvergence po prvotnem predlogu Evropske komisije znašala 75%, razen v izjemnih in posebej utemeljenih primerih. V kompromisnem dogovoru o naslednji finančni perspektivi je državam uspelo doseči višjo stopnjo sofinanciranja: tako bo ta za vse države pod 85% BDP na prebivalca Unije (obdobje 2001-2003) znašala 85%, in to tako za strukturne sklade (ESRR in ESS), kot tudi Kohezijski sklad.

RAZŠIRITEV PRAVILA N+2: Kohezijske države so ostro nasprotovale razširitvi pravila N+2 na Kohezijski sklad, medtem ko države plačnice in Evropska komisija niso pokazale pripravljenosti za doseg skupne rešitve. Končno so se države v pogajanjih dogovorile o uvedbi pravila N+3 tako za strukturne sklade kot tudi Kohezijski sklad do leta 2010, in sicer ponovno samo za tiste države, ki v obdobju 2001-2003 ne dosegajo 85% BDP na prebivalca. V to skupino poleg novink spadajo še Grčija, Portugalska, Bolgarija in Romunija.

Načela sistemov upravljanja in kontrole se v svojem bistvu ne bodo spreminjala, do spremembe pa bo prišlo pri poimenovanju institucij: tako bo poleg že znanega organa upravljanja, potrebno opredeliti še organ za potrjevanje (certifikacijski organ) ter revizijski organ. Vsak operativni program bo namreč moral imeti določene vse tri institucije: organ upravljanja, certifikacijski organ ter revizijski organ. Ena institucija bo lahko opravljala to nalogo za več operativnih programov hkrati.

UČINEK NA SLOVENIJO:

V obdobju 2004-2006 je SVLR edini organ upravljanja. V naslednji finančni perspektivi na tem področju ni predvidenih sprememb.

Uredba predvideva tudi dve rezervi – za uspešnost in za varnost. Rezervi nista obvezni, o njiju se odloča vsaka članica po svoje.

Originalni predlog Uredbe s strani Evropske komisije v slovenščini:

 com_2004_492final_sl.pdf

b. UREDBA O EVROPSKEM SKLADU ZA REGIONALNI RAZVOJ

Uredba skladno s pričakovanji Slovenije dopušča širok nabor možnih namenov financiranja, znotraj katerih se država članica odloči za prioritetna področja, v katera bo usmerjala kohezijska sredstva.

Katere ukrepe naj bi ESRR torej vzpodbujal? V skladu z novo uredbo naj bi bila pomoč ESRR namenjena:

- proizvodnim naložbam, ki prispevajo k ustvarjanju in ohranjanju trajnih delovnih mest – predvsem z neposredno pomočjo investicijam v mala in srednja podjetja (MSP),

- naložbam v infrastrukturo,

- razvoju endogenih potencialov z ukrepi, ki podpirajo regionalni in lokalni razvoj,

- tehnični pomoči.

Sredstva ESRR se v zgornjem okviru lahko koristijo na naslednjih področjih: raziskave, tehnološki razvoj, inovacije, podjetništvo, informacijska družba, okolje, preprečevanje tveganj, turizem z naravno in kulturno dediščino, kultura, transportna infrastruktura, energija, izobraževanje ter zdravje. Posebni vidiki, ki jih omenja uredba so še urbani razvoj, razvoj podeželja ter razvoj območij odvisnih od ribištva.

ESRR naj bi podpiral tudi vse tri vidike teritorialnega sodelovanja: čezmejnega, transnacionalnega ter medregionalnega.

Velja omeniti, da bo kot upravičen strošek za sofinanciranje iz ESRR v vseh članicah (prvotno je bilo dogovorjeno zgolj za države pod 85% BDP na prebivalca v obdobju 2001-2003) veljal nepovratni davek na dodano vrednost (non-recoverable VAT), v vseh novih članicah pa bodo upravičeni do povračila tudi stroški povezani z obnovo stanovanjskih naselij (housing).

Originalni predlog Uredbe s strani Evropske komisije v slovenščini:

 com_2004_495_sl.pdf

c. UREDBA O EVROPSKEM SOCIALNEM SKLADU

Večina držav članic podpira jasno povezavo med ESS in Evropsko strategijo zaposlovanja ter Nacionalnimi akcijskimi programi za zaposlovanje, se pa ob tem tudi zavzema za fleksibilnost in možnost izbire glede na potrebe trga dela v državi članici.

Slovenija večjih zadržkov v zvezi z novo uredbe nima, si je pa v teku pogajanj prizadevala za dopolnitev določenih členov, predvsem pa za zagotovitev potrebne fleksibilnosti pri določanju možnih vsebin, ki jih bo financiral ESS.

ESS naj bi tako pomoč usmeril predvsem v:

- povečevanje prilagodljivosti delavcev in podjetij, med drugim za vseživljenjsko učenje in spodbujanje investicij v človeške vire s strani podjetij in zaposlenih,

- izboljšanje dostopa do zaposlitve in preprečevanje brezposelnosti,

- večjo socialno vključenost,

- krepitev človeškega kapitala prek reforme izobraževalnih sistemov in povezovanjem izobraževalnih oziroma raziskovalnih institucij s podjetji, ter s spodbujanjem partnerstva za reformo na področjih zaposlovanja in vključenosti.

Poleg tega naj bi ESS podpiral še krepitev institucionalne zmogljivosti in učinkovitost javne uprave ter javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, in sicer z namenom dobrega upravljanja in izboljšanjem dialoga med zasebnimi in javnimi telesi.

Tudi v primeru ESS bo kot upravičen strošek za sofinanciranje iz ESRR v državah pod 85% BDP na prebivalca v obdobju 2001-2003 (torej tudi v Sloveniji) veljal nepovratni davek na dodano vrednost. V primeru nepovratnih sredstev bodo kot upravičeni stroški veljali tudi posredni stroški na pavšalni ravni do 20 odstotkov neposrednih stroškov aktivnosti.

Originalni predlog Uredbe s strani Evropske komisije v slovenščini:

 com_2004_493_sl.pdf

d. UREDBA O KOHEZIJSKEM SKLADU

Nova uredba prinaša nekaj novosti, med katerimi velja posebej izpostaviti razširitev upravičenosti za sofinanciranje: okoljski in transportni infrastrukturi, doslej izključni upravičeni področji sofinanciranja, se odslej pridružujejo področja, ki spodbujajo trajnostni razvoj z jasno okoljsko razsežnostjo. Gre predvsem za obnovljive energije in učinkovito rabo energije ter za transportno infrastrukturo (brez cestne) izven vseevropskih prometnih omrežij. Druga pomembna novost je, da Kohezijski sklad prehaja od projektnega pristopa h programskemu, to je k enakemu pristopu kot velja za strukturne sklade. Tako naj bi se vsebine, ki se nanašajo na zgoraj omenjena področja programirala (po področjih) skupaj za Evropski sklad za regionalni razvoj in za Kohezijski sklad. Tudi za Kohezijski sklad bo veljalo prehodno pravilo N+3.

Možnosti financiranja se povečujejo tudi z odpravo spodnje meje velikosti projekta, ki jo lahko financira Kohezijski sklad, o primernem ravnotežju med posameznimi aktivnosti pa se bo morala država članica dogovoriti v partnerstvu z Evropsko komisijo. Sicer naj bi v državah novinkah delež podpore Kohezijskega sklada znašal eno tretjino, delež strukturnih skladov pa dve tretjini vseh kohezijskih sredstev.

Tudi v primeru Kohezijskega sklada bo kot upravičen strošek za sofinanciranje iz ESRR v državah pod 85% BDP na prebivalca v obdobju 2001-2003 (torej tudi v Sloveniji) veljal nepovratni davek na dodano vrednost.

Originalni predlog Uredbe s strani Evropske komisije v slovenščini:

 com_2004_494_sl.pdf

e. UREDBA O EVROPSKEM ZDRUŽENJU ZA TERITORIALNO SODELOVANJE

Prvotno Evropska skupina za čezmejno sodelovanje (EGCC), v najnovejših kompromisnih predlogih pa Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EGTC) je novost v predlogih Evropskih komisije za naslednjo finančno perspektivo. S tem združenjem želi Evropska komisija poenotiti pravne okvirje za sodelovanje, ki so sedaj zaradi razlik med pravnimi sistemi, v katerih delujejo čezmejni partnerji, ovira za uspešno čezmejno sodelovanje. EGTC bi tako bilo združenje čezmejnega, transnacionalnega ali medregionalnega sodelovanja, ustanovitev EGTC pa je neobvezujoča.

Članice EGTC so lahko:

• države članice,
• regionalni organi
• lokalni organi
• osebe javnega prava v smislu direktive 2004/18/ES.

EGTC sestavljajo člani, locirani na ozemlju vsaj dveh držav članic EU. Odločitev o ustanovitvi EGTC se sprejme na pobudo njegovih predlaganih članov. Vsak izmed njih uradno obvesti državo članico, po zakonodaji katere je bil ustanovljen, o namenu sodelovanja v EGTC in ji pošlje predlgani izvod konvencije in statuta.

Slednja sprejmemjo člani EGTC. Naloge združenja so določene v konvenciji, podrobnejša operativna določila pa v statutu. Omenjena konvencija bi določila ime in uradni naslov, obseg ozemlja, kjer bi skupina delovala, cilje in naloge, seznam članov, pravo, ki se bo uporabljalo v zvezi z EGTC, določila v povezavi s finančnim nadzorom ter postopek za spremembo konvencije.

Združenje EGTC bi po osnovni ideji Evropske komisije uresničevalo tiste naloge, za katere bi se dogovorile njegove članice, sicer pa gre predvsem za čezmejno in transnacionalno sodelovanje, potencialno pa tudi za druge oblike sodelovanja, če bi članice EGTC tako želele.

Številne države so ustanovitev EGTC ves čas podpirale, v teku pogajanj pa je bilo razrešenih tudi precej odprtih vprašanj. Predvsem je države članice skrbela ustanovitev skupine, zato so želele, da se le-ta ne more ustanoviti brez soglasja države. Slednje je sedaj v kompromisnem predlogu jasno zapisano: tako mora subjekt, ki želi biti član EGTC, od države dobiti privoljenje. Tudi vsaka sprememba konvencije ter večja sprememba statuta mora biti javljena državi, ki jo mora potrditi. Sicer se bo morala vsaka skupina EGTC registrirati in/ali javno objaviti (odvisno od ureditev v posamezni državi članici), kar bo moralo biti objavljeno tudi v Uradnem listu EU.

Originalni predlog Uredbe s strani Evropske komisije v slovenščini:

 com_2004_496_sl.pdf