CILJ KONVERGENCA
Skladno z normativnimi podlagami EU mora država članica, za izvajanje kohezijske politike EU v obdobju 2007-2013, pripraviti programske dokumente na dveh ravneh:
• na prvi ravni se pripravi Nacionalni strateški referenčni okvir, ki opredeljuje strategijo države članice za doseganje hitrejše konvergence s poudarkom na uporabi sredstev kohezijske politike, medtem ko se
• na drugi, konkretnejši ravni, pripravijo operativni programi.
Nacionalni strateški referenčni okvir vsebuje analizo stanja, strategijo, opredelijo se osnovni mehanizmi doseganja zastavljenih ciljev, vključno z določitvijo števila operativnih programov in osnovnimi finančnimi razdelitvami. Pri tem je z vidika Evropske komisije ključnega pomena, da država članica v tem dokumentu izkaže usklajenost s Strateškimi smernicami skupnosti za kohezijo, Nacionalnim programom reform (Lizbonska strategija) ter Skupnim poročilom o socialni vključenosti. Operativni programi imajo v obdobju 2007-2013 sicer enako funkcijo kot Enotni programski dokument za obdobje 2004-2006 in torej v pravnem smislu predstavljajo pravno podlago za črpanje sredstev skladov, saj jih Evropska komisija potrdi z odločbo.
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in po predhodnem usklajevanju z javnostjo in drugimi relevantnimi institucijami, ki se je izvajalo že od pomladi 2006, dne 16.2.2007 pripravila uradni predlog programskih dokumentov in jih je še isti dan posredovala Evropski komisiji.
• Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013 z dne 16.2.2007,
• Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 z dne 16.2.2007,
• Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 z dne 16.2.2007 in
• Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 z dne 16.2.2007.
Po zahtevnih pogajanjih z Evropsko komisijo ter po uspešni izvedbi celovite presoje vplivov na okolje so bili programski dokumenti potrjeni kot sledi:
-Nacionalni strateški referenčni okvir je bil potrjen 18.6.2007 
-Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov je bil potrjen 27.8.2007
-Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture je bil prav tako potrjen 27.8.2007
-Operativni program razvoja človeških virov je bil potrjen 21.11.2007
Slovenija je pogajanja vseh programskih dokumentov zaključila v prvi polovici vseh programskih dokumentov glede na sklad, operativna programa, ki ju financira Evropski sklad za regionalni razvoj ter Kohezijski sklad pa celo v prvi četrtini. S tem je Slovenija uspešno zaključila pogajanja in proces usklajevanja programskih dokumentov in prešla v obdobje izvajanja finančne perspektive 2007-2013.
V okviru priprave programskih dokumentov je bilo sicer skladno z zahtevami Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu izvedeno tudi predhodno vrednotenje ter celovita presoja vplivov na okolje.
Predhodna vrednotenja se pripravljajo s strani neodvisne zunanje institucije, ki mora redno sodelovati s pripravljalci programov, pripraviti pa jo je potrebno za vse operativne programe. Na tej osnovi je bilo podano mnenje, da so operativni programi ob upoštevanju predlaganih sprememb sprejemljivi, kar izhaja iz končnih poročil:
Hkrati pa je bila na podlagi 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo) izvedena celovita presoja vplivov na okolje, in sicer skladno z odločbo MOP št. 35409-194/2006 in 35409-195/2006 z dne 20. 7. 2006 za operativna programa:
V zvezi s CPVO za Operativni program razvoja človeških virov je Ministrstvo za okolje na podlagi mnenja Zavoda RS za varstvo narave presodilo, da za OP ESS ni treba izvesti presoje sprejemljivosti vplivov planov in posegov na varovana območja. Pri aktivnostih, ki jih podpira Evropski socialni sklad, to je podpora mehkim, nematerialnim aktivnostim povezanih z razvojem človeških virov, namreč ne gre za projekte z očitnimi okoljskimi posledicami kot je to npr. pri infrastrukturnih projektih. Ministrstvo za okolje in prostor je tako na podlagi vloge SVLR, ustreznih normativnih podlag in prejetega mnenja Zavoda RS za varstvo narave odločilo, da v postopku priprave OP ESS ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje. ODLOČBA
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na vodjo priprave programskih dokumentov in pogajanj z Evropsko komisijo g. Petra Wostnerja (peter.wostner(at)gov.si).
CILJ 3 - EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE 2007-2013 / OBJECTIVE 3 - EUROPEAN TERRITORIAL COOPERATION 2007-2013
Cilj Evropsko teritorialno sodelovanje je eden izmed treh ciljev kohezijske politike 2007-2013. Skupno mu je namenjenih 2,52% vseh kohezijskih sredstev oziroma 7,75 mrd €.
Operativni programi so v pripravi, zato na teh straneh objavljamo osnutke oz. delovne verzije. Kljub temu pa imajo določena poglavja operativnih programov že dokončno vsebino. Po dogovoru med sodelujočimi državami se programi do končne verzije pišejo v angleškem jeziku; v jezike posameznih sodelujočih držav bodo prevedeni, ko bodo imeli končno vsebino in obliko. Za lažje razumevanje na tem mestu v slovenščini povzemamo le prioritete in področja aktivnosti posameznih operativnih programov.
RAZPISI PROGRAMOV CILJA 3 in IPA 2007-2013 / TENDERS OF OBJECTIVE 3 AND IPA PROGRAMMES 2007-2013
V novi finančni perspektivi 2007-2013 se bo čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje, ki trenutno poteka v okviru programov INTERREG III 2004-2006, nadaljevalo v sklopu programov Evropskega teritorialnega sodelovanja na notranjih mejah EU in v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč ob zunanji meji EU. Slovenski partnerji bodo tako lahko sodelovali v okviru 5 čezmejnih programov, 4 transnacionalnih programov in 3 medregionalnih programov (program INTERACT II ne predvideva več sofinanciranja projektov). Skupno bo slovenskim partnerjem na voljo 13 programov.
Priprave na črpanje evropskih sredstev so v polnem teku. Operativni programi, ki predstavljajo podlago za črpanje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (sredstva ESRR) in iz Instrumenta za predpristopno pomoč (sredstva IPA), so večinoma pripravljeni, vendar morajo biti še usklajeni z Evropsko komisijo in odobreni, kar naj bi se predvidoma zgodilo v drugi polovici letošnjega leta ali najkasneje v začetku prihodnjega.
Potencialnim upravičencem iz Slovenije se odpirajo številne možnosti za oblikovanje novih ali nadgradnjo obstoječih partnerstev širom po Evropi. Da bi lahko te priložnosti čim bolje izkoristili, vam v informacijo prilagamo TABELO  , iz katere je razvidno, v katerih programih sodeluje Slovenija, kdo je kontaktna oseba in na katerem spletnem naslovu lahko poiščete več informacij. Dragocen podatek za pripravo na prihajajoče razpise je tudi indikativen datum objave prvega razpisa na posameznem programu. Razpise bo objavil organ upravljanja, ki se za nekatere programe v nahaja Sloveniji za druge pa v drugih državah članicah EU.
Tabelo redno spremljajte, saj se bo sproti ažurirala in dopolnjevala. Točnega datuma objav ni možno vnaprej z gotovostjo napovedati, saj morajo s tem soglašati vse države, ki sodelujejo v mednarodnem programu, kar navadno terja več časa. Kljub temu verjamemo, da vam indikativna ocena lahko koristno služi pri načrtovanju razvoja vašega projekta, medtem ko predstavlja pregled vseh programov odlično izhodišče, da raziščete, kateri program bi bil najbolj ustrezen za uresničitev vaših projektnih idej.
|
