Aktualno

USTANOVITEV POKRAJIN

Državni zbor RS je junija 2006 sprejel Ustavni zakon o spremembah Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS štev. 68/06), s katerim so bili spremenjeni 140. in 143. člen Ustave Republike Slovenije, ki se po vsebini nanašajo na lokalno oziroma pokrajinsko samoupravo.

Navedeni členi ustave se tako glasijo:

140. člen
(delovno področje samoupravnih lokalnih skupnosti)

V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine.

Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva

V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla država, opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

143. člen
(pokrajina)

Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena.

Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin.

Država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva.

Sprememba ustave je prvi, zelo pomemben korak v procesu vzpostavitve pokrajin v Sloveniji. Predvsem spremenjeni 143. člen ustave bo omogočil, da bodo v Sloveniji lahko ustanovljene pokrajine in da se bo lahko izvedla decentralizacija oblastnih funkcij in prenos upravljanja pomembnega dela javnih zadev z državne na pokrajinsko raven, na kateri lažje in bolje zaznajo potrebe v svojem okolju in na njih hitreje odgovorijo. 

Regionalizacija Slovenije je lahko podlaga za hitrejši in bolj uravnotežen razvoj Slovenije. Samoupravne lokalne skupnosti na vmesni ravni med državo in občinami so potrebne tudi zaradi primerljivosti Slovenije z državami Evropske unije. Potreba za vzpostavitev pokrajin pa se kaže tudi zaradi čezmejnega sodelovanja regionalnih skupnosti. Regionalna samouprava je eden temeljev demokratičnih držav, bistveni sestavni del države in primerna raven oblasti za učinkovito uresničevanje subsidiarnosti.

Cilji normativnih podlag za ustanovitev pokrajin so:

− ureditev položaja pokrajinske samouprave v sistemu delitve oblasti;

− vzpostavitev razmerij med ravnmi upravljanja – država, pokrajine, občine;

− decentralizacija pristojnosti z ravni države na raven pokrajine;

− finančna decentralizacija;

− ustanovitev pokrajin na območju cele države;

− ureditev vloge občin pri ustanovitvi in delovanju pokrajin.

Decentralizacija in regionalizacija Slovenije ter s tem povezana vzpostavitev druge ravni lokalne samouprave ima za posledico prenos upravljanja javnih zadev z državne na lokalno, pokrajinsko raven. Zato je uvajanje pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave povezano z uresničevanjem načela subsidiarnosti.

Pokrajina bo opravljala predvsem naloge:

- na področju ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja svojega območja, 

- na področju urejanja prostora in varstva okolja ter prometa in zvez na pokrajinski ravni,

- zagotavljanja javnih gospodarskih služb pokrajinskega pomena,

- zagotavljanja javnih negospodarskih služb pokrajinskega pomena.

Aktivnosti za dosego cilja so  priprava besedil zakonov:

– zakon o pokrajinah,

– zakon o financiranju pokrajin,

– zakon o volitvah v pokrajine,

– zakon o ustanovitvi pokrajin.

Priprava normativnih podlag za ustanovitev pokrajin ne bo imela finančnih poledic za javno-finančna sredstva.

Cilji uvedbe pokrajin, predvsem decentralizacija v skladu z načelom subsidiarnosti, so povezani s prehodom oziroma prenosom nalog in pristojnosti, ki so jih do sedaj opravljala ministrstva in upravne enote, zato zaradi uvedbe pokrajin ne sme priti do povečevanja obsega javnega financiranja, temveč je v skladu z načelom koneksitete treba zagotoviti, da s prehodom ali prenosom nalog in pristojnosti v pokrajinsko pristojnost preidejo ali so preneseni tudi viri oziroma sredstva za financiranje teh nalog ter da se obseg sredstev ne spremeni. Sistem javnih financ Republike Slovenije bo zaradi decentralizacije državnih nalog preoblikovan tako, da bo za enake naloge namenjena enaka višina sredstev kot do sedaj in ustanovitev pokrajin ne bo povzročila dodanih finančnih bremen za državni proračun.

Sistem financiranja pokrajin bo izhajal iz koncepta razvojnih pokrajin, ki temeljijo na lastnih razvojnih potencialih ter podpore skladnejšemu regionalnemu razvoju. Model financiranja bo v največji meri upošteval načelo fiskalne decentralizacije, ki naj zagotavlja kar največje narodnogospodarske koristi.

Strokovne študije

 Zbornik - dokumenti in študije o pokrajinah v Sloveniji 2000 - 2004,. (20.09.2004), (PDF, 4.67kb)

 Pokrajine v Sloveniji - študija, (januar 1999) (PDF, 3.71kb, zip)

.