Predsednik državnega zbora France Cukjati je v dobrodošlici zbranim, v prepolni veliki dvorani DZ, poudaril pomen, ki ga ima DZ kot "jedro demokratične domovine". Domovina je skupna, je poudaril Cukjati, a dodal, da do Slovencev v tujini ni bila vedno prijazna. Predvsem do določenih generacij političnih izseljencev je bila "slaba, sovražna in zlobna" mačeha. Vendar pa je to potrebno odpustiti, je poudaril. "Ne gre drugače. Kar je bilo storjeno, je bilo storjeno," je dodal Cukjati. Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Frnac Pukšič pa je dejal, da je prejšnje stoletje za Slovence prineslo mnogo gorja, delitev, novo stoletje pa se je začelo s povezovanjem. Kot je dejal, smo v Sloveniji živeli pod težkim komunističnim režimom, skupaj s Slovenci v tujini pa nam je uspelo ustvariti demokratično in samostojno Slovenijo. "Uspelo nam je, ker smo ohranili slovenski jezik, kulturo in identiteto," je dodal in poudaril pomen maternega jezika. "Materni jezik je nekaj več, je jezik srca," je dejal Pukšič. Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Kramberger, je v nagovoru poudaril, da je namen srečanja spregovoriti o novih pobudah in načrtih sodelovanja med slovensko državo in Slovenci izven njenih meja. Bistveni cilji Slovenije na področju odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu so ohranjanje in rast slovenske identitete, jezika in kulture ter krepitev sodelovanja Slovencev po svetu z matično državo. Kot je še dejal Kramberger, je vodilo takšnih srečanj, da "vsi skupaj predstavljamo slovenski narod in se vsi skupaj borimo za dobro slovenskega naroda, tako doma kot v tujini". Zbranim je svoj pogled o slovenstvu predstavil tudi pisatelj Alojz Rebula, tržaški Slovenec, ki je zbrane na srečanju pozdravil z besedami, da jih povezuje "brezdomovinskost", življenje sredi tujega jezika in ozračja. Pri tem je izpostavil, da je narod brez meja, prav tako pa ni meja za ljubezen do domovine. Pri tem se je pisatelj, ki je junija za roman Nokturno za Primorsko dobil nagrado kresnik za najboljši roman, poklonil tudi slovenskim pesnikom in pisateljem. Poudaril pa je tudi pomen značaja slovenskega naroda, ki v tujini ni želel izgubiti svoje identitete. "Korenine so se Slovencem težko trgale," je bil slikovit tržaški pisatelj. Letošnje srečanje je poleg plenarnega zasedanja potekalo še v delovnih skupinah, ki so obravnavale posamezna področja delovanja Slovencev v zamejstvu, od kulture, gospodarstva do športa. V delavni skupini za krepitev sodelovanja na področju gospodarstva in medregionalnenega povezovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu so svoje poglede predstavili Boris Jelovšek, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Jordan Berginc predstavnik Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dr. Karel Hren, Slovenska gospodarska zveza, Celovec, dr Erik Švab, Urad za Evropo pri Slovenskem gospodarskem deželnem združenju v Trstu in Aleš Feri, predstavnik Slovenskega gospodarskega združenja Gorica. Boris Jelovšek je prestavil priprave vlade, da bi dosegala učinkovitejše povezovanje gospodarstva, pri tem pa predstavil podatke o trenutnem prilagajanju slovenskega gospodarstva, pred uvedbo evra, ki bo pomembna prekretnica za slovensko gospodarstvo. Da bi Slovenija dosegla raven najbolj razvitih evropskih držav vlada pripravlja kar nekaj ukrepov s katerimi naj bi slovenskemu gospodarstvu dala novi zagon. Jelovšek je izrazil prepričanje, in željo, da bi bilo dobro, če bi se v ta vladni projekt vključili tudi Slovenci po svetu. Da bi se povezovanje Slovencev, na gospodarskem področju, ki je osnova za vse aktivnosti, lahko dvignilo na višjo raven je vlada pri Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj posebno pisarno za poslovno povezovanje Slovencev v domovini, zamejstvu in po svetu. Njeno delovanje in načrte pa je predstavil dr. Jordan Berginc, ki izpostavil, da je pisarna doslej uspela zbrati preko 2400 naslovov slovenskih podjetnikov po svetu, ki se so lahko osnova za poslovno povezovanje z podjetji, ki jih vodijo Slovenci. Pri tem je izpostavil, da jih je kar petsto odzvalo, da bi med seboj sodelovali. Opozoril je, da ima pisarna v zadnjem času nekaj težav saj nima ustrezne podpore za že pripravljene projekte pospeševanja povezav slovenskih podjetnikov. Izrazil je upanje, da bo vlada delovanje pisarne v prihodnje bolj podprla in tako omogočila njeno učinkovitejše delovanje na področju povezovanju slovenskih podjetnikov doma in po svetu. Berginc je pozval podjetnike, tako v matci, kot po svetu, da se še naprej vpisujejo v zanje pripravljen informacijski povezovalni portal, ki je namenjen slovenskih podjetnikov iz sveta in domovine (aktivna poveza na portal spodaj), da bi se ti bolje, predvsem pa učinkoviteje povezovali. Zelo razvejano delovanje slovenskih podjetnikov s pomočjo evropskih skladov je predstavil dr. Erik Švab z urada za Evropo pri Slovenskem gospodarskem deželnem združenju v Trstu, ki je predstavil poročilo skupine za sodelovanje na področju gospodarstva in medregionalnega povezovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Švab, ki s svojo skupino deluje v sosednji Italiji, je opozoril, da v Sloveniji še vedno obstajajo ovire za učinkovitejše sodelovanje s slovenskimi poslovneži, ki živijo po svetu. Pri tem pa je predlagal, da bi bilo potrebno poenotiti procedure za manjšine v smislu nove finančne perspektive EU, saj je to lahko velika priložnost za slovenske podjetnike, tako v matici kot sosednjih džavah. V imenu delovne skupine, ki se je posvetila izzivom sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu na področju izobraževanja, šolstva ter znanosti, je spregovoril Franci Feltrin s Svetovnega slovenskega kongresa. Kot je dejal, je Slovenija glede štipendiranja Slovencev v zamejstvu in po svetu "zbirokratizirana", pri čemer je pozval k enostavnejšim rešitvam prošenj za izobraževanje v Sloveniji, ki naj bo bolj finančno podprto. Svoje poročilo je podala tudi skupina za ohranjanje in razvoj slovenske kulture v zamejstvu in po svetu. Boris Jesih z Inštituta za narodnostna vprašanja je povedal, da je delovna skupina največ pozornosti posvetila vzpostavljanju kulturno-informacijskih centrov pri zamejcih in Slovencih po svetu. Takšni centri - dva že obstajata v Trstu in Celovcu - so, tako Jesih, nujni za krepitev slovenskega kulturnega prostora. Sklepe delovne skupine za krepitev slovenske identitete v zamejstvu in po svetu z delovanjem na področju športa pa je predstavil Zoran Verovnik z ministrstva za šolstvo in šport. Verovnik je tako kot njegovi predhodniki pozval k večji povezanosti vseh Slovencev, tudi na področju športa. Skupina je zato predlagala vsakoletna vseslovenska športna srečanja, kot jih poznajo ponekod drugod, n. pr. v Franciji. Vodilni slovenski politiki so ob petem vseslovenskem srečanju zagotovili, da bodo storili vse, da se bodo potrudili, da je povezovanje Slovencev na področja, kulture, gospodarstva do športa, še poglobi. V pisarni za gospodarsko povezovanje Slovencev se bomo potrudili, če bodo seveda zato dani pogoji, da se bodo obljube do naših rojakov uresničile. /pripravil J.T.