Republika Slovenija
  Iskanje  
Domov
Kazalo
Kontakt
English
Informacije javnega značaja  / 
Pomanjaj pisavo
Poveaj pisavo
Natisni
Kje smo

Kotnikova 28

1000 Ljubljana 

T: (01) 308 3178

F: (01) 478 3619

E: gp.svlr(at)gov.si


Predsednik Vlade RS

Vlada RS

Upravne enote

E-uprava

   

 

 

 

 


 


 






Informacije javnega značaja

 

Zahtevek za dostop do informacij javnega značaja lahko pošljete na naslov:

 

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
Kotnikova 28
1000 Ljubljana

 

Tel.: 01/30 83 178

Fax: 01/478 36 19

 

lahko pa tudi po elektronski pošti na naslov gp.svlr(at)gov.si

 


Na podlagi
prvega odstavka 9. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. 51/06-UPB2) vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja.

 

 

Uradna oseba Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja je:

 


Tatjana Šemrov

Tel.: 01/308 31 74

E-pošta: tatjana.semrov(at)gov.si

 

 


Zakon o dostopu do informacij javnega značaja je Državni zbor RS sprejel februarja 2003 in s tem zakonsko uredil ustavno pravico vsakogar do informacij javnega značaja. Slovenska ustava namreč v 39. členu določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v izjemnih primerih, ki jih določa zakon. Prav tako se z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja omogoča državljanom ustavna pravica iz 44. člena, ki govori o neposrednem in posrednem sodelovanju državljanov pri upravljanju javnih zadev.

 

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja. V ta namen vlada vsako leto objavi katalog organov, vsi organi pa morajo redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati ter dati na vpogled prosilcem po vsebinskih sklopih urejen lastni katalog informacij javnega značaja.
Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.


Dostop do informacij javnega značaja ni brez omejitev. Zakon v 6. členu navaja dvanajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (če prosilec na primer zahteva podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, če prosilec zahteva osebni podatek, katerega posredovanje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov ali če bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka...).

Pravica vedeti

 

Pravica vedeti in z njo povezana pravica do informacij javnega značaja je ključno in učinkovito sredstvo v boju za odprto in pregledno delovanje javne uprave. Dostop do informacij je tako prvi pogoj, ki omogoča nadzor nad delovanjem javne oblasti ter tako zagotavlja njeno ogdovornost državljanom.

 

Vendar pa je pravica dostopa do informacij javnega značaja večrazsežna. Med funkcije informacij javnega značaja lahko uvrstimo tako še vsaj:

 

  • demokratično funkcijo, ki jo izvajajmo iz deliberativnih modelov demokracije,
  • nadzorno funkcijo, ki izpostavlja pravico državljanov do neposrednega nadzora javnega sektorja,
  • ekonomsko funkcijo, ki se ukvarja z ekonomsko vrednostjo javnih informacij in potencialno dodano vrednostjo ob kombiniranju le teh in
  • funkcijo posodabljanja javnega sektorja, ki se veže predvsem na informatizacijo dostopa do informacij javnega značaja preko iniciativ za razvoj državnih portalov e-uprave. 

Da pa lahko institut dostopa do informacije javnega značaja resnično zaživi in učinkovito preplete vse svoje funkcionalne potenciale, je potrebno dvoje. Najprej zavest o njegovem pomenu, ki se zdi v svetu tako zelo jasna, v slovenskem okolju pa vedno bolj, na kar kaže relativno zadovoljiv odziv med njegovimi upravičenci. Drugo pa je kakovostna pravna ureditev, ki v prvi vrsti nudi iskalcu informacije oporo v odnosu in komunikacijah z zavezanci.

 

 

Bogastvo informacij

 

Institucije javnega sektorja razpolagajo z velikanskimi količinami informacij, ki imajo precejšnjo ekonomsko vrednost. Zato bogastvo informacij javnega značaja še zdaleč ni zanemarljivo ter lahko bistveno prispeva h kakovosti življenja posameznikov in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

 

Zakonodaja

 

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06-UPB2)

Uredba o posredovanju informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 115/2003)

Uredba o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 40/2004)

Zakon o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005)

 

 

Test javnega interesa

 

Ministrstvo za javno upravo in Informacijski pooblaščenec sta pripravila in izdala brošuro, v kateri boste izvedeli več o izvajanju testa javnega interesa, ki se od veljave sprememb in dopolnitev ZDIJZ uporablja tudi v Sloveniji. Brošuro v .pdf obliki si lahko ogledate s klikom na spodnjo povezavo.

 

 

|
Na vrh