Minister, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike, dr. Ivan Žagar je na predvečer Konference o izzivih razvojne politike EU-27, na slavnostni večerji v Grand hotelu Union, nagovoril visoke predstavnike držav članic in evropskih institucij, ki se je udeležuje tudi evropski komisar za razvojno in humanitarno pomoč g. Louis Michel.

Konferenca, ki se na Brdu pri Kranju pričenja 18. februarja, je namenjena razpravi o sodelovanju različnih evropskih akterjev na področju razvojnega sodelovanja za zagotovitev usklajene in učinkovite pomoči državam partnericam. Minister, dr. Ivan Žagar je v nagovoru poudaril, da je mednarodno razvojno sodelovanje pomemben sestavni del delovanja razvitih držav v mednarodni skupnosti. »S svojim gospodarskim razvojem se je Republika Slovenija pridružila razvitim državam sveta in tako vstopila v klub donatoric, to je držav, ki so sprejele moralno obveznost pomagati manj razvitim delom sveta«.

Minister, dr. Ivan Žagar je izpostavil »naše obveznosti«, ki so jasno opredeljene s članstvom v Uniji in dajal, da Unija državam v razvoju pomaga v boju proti revščini, prizadeva si za razvoj demokracije, uveljavljanje in zaščito človekovih pravic ter gospodarski in socialni napredek. »Slovenija se zaveda pomena in potrebe boja proti revščini in naporov za zmanjševanje razlik v svetu, ki se sooča z izzivi globalizacije« je še dejal.

Med drugim je izpostavil cilje mednarodnega razvojnega sodelovanja, izhodišča iz katerih izhaja Republika Slovenija ter se dotaknil programiranja in izvajanja uradne razvojne pomoči, ki je v Republiki Sloveniji praktično popolnoma decentralizirano. Dejal je, da so izkušnje pokazale, da je takšna institucionalna ureditev smiselna, saj je vsako posamezno ministrstvo najbolj kompetentno za odločanje o tem, s katero mednarodno organizacijo s področja svojega dela ima smisel sodelovati. Predstavil je vsebinsko-tematske prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije, ki sledijo ciljem, definiranim v Zakonu o mednarodnem razvojnem sodelovanju. »Glede na svoje primerjalne prednosti ima Slovenija možnost ponuditi tiste oblike razvojnega sodelovanja, ki gradijo na komplementarnosti, sem sodijo tako specifične slovenske tranzicijske izkušnje in izkušnje iz obdobja prilagajanja evropski ureditvi kot izkušnje s post-konfliktno pomočjo na Balkanu«.

Povedal je, da bo Republika Slovenija svojo mednarodno razvojno sodelovanje usmerila predvsem v zagotavljanje tistih družbenih storitev in družbene infrastrukture, kjer ima naša država primerjalne prednosti v odnosu do drugih donatorjev.

Na koncu je izrazil prepričanje, da »nam bo s podporo ustreznih programov Evropske unije uspelo razširiti krog sodelujočih in s tem vzpodbuditi razvojno sodelovanje na vseh ravneh upravljanja«.