Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar se je na povabilo evropske komisarke za regionalno politiko Danute Hübner in predsednika Odbora regij Luca van den Branda udeležil Konference »Building European Grouping of Territorial Cooperation«. Glavna tema konference je bila, kako pospešiti uporabo najnovejšega  instrumenta  kohezijske politike, ki ga predstavlja možnost oblikovanja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Minister dr. Ivan Žagar je poudaril, da čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje dopolnjuje in dodatno pospešuje gospodarski razvoj in prispeva k trajnostnemu razvoju regij ter da si doseganja ciljev na področju kohezijske politike brez teritorialne kohezije ne moremo predstavljati.

Minister dr. Ivan Žagar je pojasnil, da je dokaj počasno uveljavljanje uredbe o EZTS v državah članicah odprlo več vprašanj skupnega interesa, med drugim možnost ustanavljanja evroregije, usklajevanje lokalnih in trans-evropskih mrež, sodelovanje za preseganje bremen zgodovinskega spomina v obmejnem prostoru kot tudi sodelovanja med urbanimi središči. Teritorialni vidik kohezije omogoča državam članicam, regijam in lokalnim skupnostim, da presežejo svoje meje in združijo prizadevanja za povečevanje rasti in konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Poleg tega pa že uveljavljeni regionalni vidik strukturne politike Evropske unije omogoča primeren okvir za mobilizacijo partnerstev na regionalni in lokalni ravni. Znano je, da se je v obdobju 2000-2006 v evropskem prostoru zaključilo 64 čezmejnih programov – INTERREG IIIA, ki so vsak posebej razvili svojo osebnost in značilnosti, kar je posledica različnosti okolij vključenih v sodelovanje. Enako lahko potrdimo tudi za Slovenijo, ki je bila vključena v čezmejno sodelovanje z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško (slednje tri v trilateralnem programu).

Minister dr. Ivan Žagar je predstavil tudi sodelovanje Slovenije v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki je bilo vse od leta 1978 dalje zaradi dejstva, da so se za sodelovanje odločile dežele, županije in države iz različnih političnih in družbenih sistemov, v Evropi enkraten in zgodovinsko pomemben politični korak k evropski integraciji. Kljub vsemu pa Delovna skupnost Alpe-Jadran ni uspela dovolj izkoristiti razpoložljivih virov iz evropskih skladov za učinkovitejše odpravljanje razlik, v dobro svojih prebivalcev, verjetno pa tudi ni dovolj uspešno vključevala vseh svojih ravni v oblikovanje in izvajanje skupnih ambicij. S tem namenom se je Slovenija že leta 2005 aktivno vključila v transnacionalni projekt MATRIOSCA, s posebnim poudarkom na možnosti, da se na novo postavi organiziranost 30-letne delovne skupnosti prav z uporabo nove pravne oblike o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje.

Slovenija podpira povezovanje na regionalni ravni in se zaveda pomena dobrega sosedskega sodelovanja, kar je bilo ves čas vodilo slovenskih aktivnosti, od prvih korakov v okviru programov Phare CBC, do najnovejših pobud v okviru novega Cilja 3 v sedanji finančni perspektivi. Slovenija je na vseh nivojih zbrala veliko izkušenj, ki jih lahko smiselno uporabi za nadaljnje sodelovanje in povečanje razvojnih možnosti. Dosedanji čezmejni in transnacionalni programi in več sto izvedenih projektov v obmejnem območju samo na slovenski strani, nudijo odprte možnosti za strokovno sodelovanje pri razpravah in ustvarjanju bodočih skupnih institucionalnih povezav. Pomembno pa je, da te nastajajo na podlagi skupnih dogovorjenih vsebin in ne zgolj zaradi same forme. Vsebin segajo od skupnih logističnih vozlišč, preko skupnih krajinskih parkov, omrežij Nature 2000, podjetniških mrež do oblikovanja skupnih turističnih proizvodov.

Ena izmed prednostnih nalog vseh držav članic Evropske unije, kjer lahko vsi najdemo priložnost za nove izzive, so prizadevanja za uveljavljanje lizbonske strategije na regionalni ravni, s poudarkom na konkretnih ukrepih in politikah, ki so v posameznih regijah že dale dobre rezultate. Z institucionalnim povezovanjem med potencialnimi partnerji za izvajanje posameznih razvojnih projektov – s poudarkom na regionalnem sodelovanju srednje Evrope z državami JV Evrope, bomo hitreje ustvarili učinkovito mrežo poslovnih stikov in uspešnih primerov, ki bi koristili razvoju in gospodarski rasti obmejnega območja. Slovenija je že doslej aktivno prispevala k uresničevanju uravnoteženega in trajnostnega razvoja na območju alpsko-jadransko-panonskega prostora, s ciljem graditi prepoznavnost te makro-regije v širšem evropskem prostoru tudi kot bodoče evroregionalne povezave s trajnejšo organizacijsko strukturo. Razvojni interes Slovenije je, da se okrepi strateške prednosti območja Alpe – Jadran – Panonija na osnovi teritorialnega sodelovanja, da bi dosegli kritično maso za izkoriščanje prostorskih, socialnih in ekonomskih potencialov in s tem povečali konkurenčnost ter prepoznavnost tega območja v širšem evropskem prostoru. Zato je potrebno nadaljnje načrtovanje nove organizacijske oblike na območju alpsko-jadransko-panonskega prostora usklajevati tudi v okviru delovnih teles Delovne skupnosti Alpe – Jadran, ki predstavljajo tradicionalno obliko čezmejnega sodelovanja. Širše povezovanje na ravni sedanje DS Alpe Jadran, ob uporabi nove uredbe o EZTS, ki ga zagovarja Slovenija, ima po oceni ministra dr. Ivana Žagarja možnost za oblikovanje takšne evroregije, ki bo omogočila prepoznavnost te makro-regije na meji EU tudi kot bodoče evroregionalne povezave s trajnejšo organizacijsko strukturo.

Pod naslovom »Prednosti, slabosti, priložnosti in ovire pri ustanavljanju EZTS« je 17.januarja 2008 v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju potekalo ustanovno srečanje ekspertne skupine Odbora regij za evropske skupine za teritorialno sodelovanje. Pobuda Odbora regij za oblikovanje ekspertne skupine je bila sprejeta z izjemnim odzivom regij, saj je pripravljenost na sodelovanje izrazilo preko 160 regij, ki instrument EZTS vidijo kot pomembno in koristno spodbudo za poglobitev teritorialnega sodelovanja. Minister dr. Ivan Žagar je izpostavil, da je prihodnost Evropske unije in njenih ozemelj odvisna od močnejše sinergije med kohezijskimi politikami in strategijami spodbujanja konkurenčnosti, ob uporabi čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega pristopa. Z oblikovanjem evropskih združenj za teritorialno sodelovanje bodo nastala omrežja, ki bodo povečala prepoznavnost evropskih integracijskih procesov med državljani EU. S tem bo dan tudi pomemben prispevek k utrjevanju evropskega pravnega reda, je še dodal minister dr. Ivan Žagar.


Govor ministra dr. Ivana Žagarja