Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) ima pri implementaciji evropske kohezijske politike vlogo organa upravljanja. Za samo implementacijo sredstev oziroma za pripravo in izvajanje javnih razpisov ter projektov so odgovorna posamezna resorna ministrstva. Po naših ocenah črpanje evropskih sredstev poteka v okviru pričakovanj, v skladu z načrtovano in možno dinamiko ter v skladu z možnostmi, ki so v primeru velikih projektov povezane tudi s postopki potrjevanja na Evropski komisiji. V primerjavi z ostalimi državami je Slovenija med vodilnimi članicami, tako za staro kot tudi za novo finančno perspektivo.

 

Slovenija se po podatkih Evropske Komisije uvršča med najuspešnejše države Evropske unije z vidika črpanja v preteklem programskem obdobju.

Po podatkih Evropske komisije je črpanje Slovenije v obdobju 2004-2006 naslednje:
- Evropski sklad za regionalni razvoj: 95 % (smo najuspešnejši med starimi in novimi članicami);
- področje ribištva: 93 %
- področje kmetijstva: 89 %
- Evropski socialni sklad: 65 %

 

V okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je bilo največ sredstev namenjenih izgradnji gospodarske infrastrukture in javnih storitev, saj je bilo v okviru tega potrjenih kar 73 projektov s skupno vrednostjo podpisanih pogodb 68,5 mio EUR. Velik obseg sredstev je bil namenjen tudi za spodbujanje razvoja turističnih destinacij (36 podpisanih pogodb v vrednosti 44,5 mio EUR) ter spodbujanju razvoja inovacijskega okolja (28 podpisanih pogodb v vrednosti 43,8 mio EUR). Med najuspešnejše projekte gospodarske in turistične infrastrukture, sofinancirane iz Evropskega sklada za regionalni razvoj lahko štejemo: izgradnjo štirisedežnice in proge na Kaninu, obnovo gradov Snežnik, Negova in Ptuj, obnovo hotelov in bazenov Šmarješke toplice, čistilno napravo v Celju, stadion Ljudski vrt v Mariboru, vzpostavitev tehnološkega parka Tehnopolis v Celju, Terme 3000, obrtno-industrijska cona Podkraj-Hrastnik, ter obnovo hotela Palace v Portorožu, katerega otvoritev pričakujemo v jeseni. Velikega pomena so tudi projekti t.i. centrov odličnosti, ki so v veliki meri prispevali k razvoju inovacijskega okolja v preteklem programskem obdobju.

 

Po podatkih za Evropski socialni sklad (ESS) je bil največji obseg sredstev namenjen ukrepom za razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela ter pospeševanje socialnega vključevanja, v okviru katerega je bil izveden tudi program Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM), ki je bil nagrajen z evropskim priznanjem. Prav tako so bili uspešni drugi programi in ukrepi, v katere so smo vključili skoraj 95.000 udeležencev, podprli nad 6.000 podjetij in nad 6.000 projektov, ustvarili smo v bruto deležu več kot 5.000 novih delovnih mest, za 4,8% smo znižali delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi in za 15% povečali stopnjo vključenosti prebivalstva pri aktivnostih vseživljenjskega učenja.

 

Po podatkih za Kohezijski sklad (KS) (marec 2008) je bilo prejetih plačil s strani Evropske komisije za 50,5% glede na dodeljene pravice porabe, vključujoč predplačila za preteklo programsko obdobje.  Do julija 2008 je bilo porabljenih 48% evropskih sredstev od tega 42 % (to je 122,5 mio €) na okoljskem področju in 55% na prometnem področju (to je 123,1 mio €). Do konca leta 2010 je načrtovana izvedba vseh 18 projektov na področju okolja ter vseh 9 projektov s področja prometa.

 

Februarja 2008 smo z Evropsko komisijo podpisali t.i. pogodbo zaupanja za Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad, ki na podlagi ugotovljenega kakovostnega dela prenaša večje pristojnosti nadzora nacionalnim revizijskim institucijam Republike Slovenije. S tem je Slovenija dobila pomembno priznanje, da ima vzpostavljene ustrezne kontrolne mehanizme pri črpanju sredstev iz skladov EU.

 

Novo programsko obdobje 2007–2013 smo pričeli z uspešnim zaključkom pogajanj z Evropsko komisijo, katerih posledica je bila dodelitev 4,2 mrd EUR sredstev za novo programsko obdobje ter potrditev operativnih programov kot izvedbenih dokumentov. Za novo finančno perspektivo imamo razpisanih že slabo 1 mrd EUR sredstev (podrobnosti na spletni strani www.euskladi.si), smo tudi prvi v Evropski uniji, ki smo akreditirali sistem implementacije za posamezne operativne programe (brez akreditacije ni črpanja sredstev). Evropska komisija je do konca leta 2007 potrdila:
• Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013,
• Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 in
• Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.

V Sloveniji izvajamo tudi 13 operativnih čezmejnih, transnacionalnih in medregionalnih operativnih programov. Prvi v EU smo objavili javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa IPA (instrument za predpristopno pomoč), kar je velik uspeh tako za Slovenijo kot za sosednjo Hrvaško. 

 

 

 

POMEMBNEJŠI DOSEŽKI: - v februarju 2008 nam je Evropska komisija (EK) posredovala v podpis pogodbo o zaupanju za Evropski sklad za regionalni razvoj in kohezijski sklad, ki na podlagi ugotovljene kakovosti dela s strani EK, prenaša večje pristojnosti nadzora nacionalnim revizijskim institucijam; s tem je Slovenija dobila pomembno priznanje, da ima vzpostavljene ustrezne kontrolne mehanizme pri črpanju sredstev iz skladov Skupnosti, kar je tudi dokaz dela vseh slovenskih organov, sodelujočih v sistemu izvajanja pomoči iz skladov, predvsem organa upravljanja, plačilnega organa in Urada za nadzor proračuna kot revizijskega organa; - implementacijo na področju Evropskega socialnega sklada (ESS) smo s številnimi napori in aktivnostmi izboljšali do te mere, da je bilo zadnje revizijsko poročilo EK pozitivno (številne težave so izvirale predvsem iz leta 2004 in 2005, ko so bili potrjeni nekateri programi, pri katerih je bil način izvajanja zastavljen napačno); - naši operativni programi so bili potrjeni v prvi četrtini vseh operativnih programov EU (cca 450); OP RR in OP ROPI (avgust 2007), OP RČV (november 2007); - z objavami razpisov smo pričeli pred potrditvijo operativnih programov (prvi že v aprilu 2007 – MJU, e-uprava), v vsebinah, ki so bile usklajene z EK; s tem je država in SVLR pospešila črpanje; - nacionalne uredbe in navodila za implementacijo smo izdali takoj po izdaji EU uredb (zadnje EU uredbe so bile izdane konec leta 2006 oz. še v letu 2007, v letošnjem septembru pričakujemo od EK še dodatnih 14 novih navodil – velika odvisnost od pogosto počasnih postopkov na ravni EU); - smo prva država v EU, ki je akreditirala sistem implementacije za posamezne operativne programe - brez akreditacije ni črpanja sredstev; na področju ESRR in kohezijskega sklada so bili do sedaj akreditirani le vsi slovenski nacionalni in nekateri madžarski regionalni sistemi implementacije (v potrditev EK je sisteme do sedaj posredovalo 9 držav: Avstrija, Danska, Francija, Madžarska, Malta, Nizozemska, Romunija, Švedska in Slovenija), na področju ESS pa Slovenija pravkar pričakuje potrditev sistema (do sedaj je EK sisteme v potrditev posredovalo 7 držav: Danska, Francija, Madžarska, Malta, Nizozemska, Švedska in Slovenija, potrjeni so bili nekateri regionalni sistemi implementacije Danske in Madžarske); - Slovenija je prva v EU na EK poslali vlogo za veliki projekt, in sicer avtocestni odsek Beltinci-Lendava, ki je bil 23. julija tudi potrjen s strani EK; do sedaj je v potrditev na EK skupaj 26 velikih projektov posredovalo 8 držav: Češka, Danska, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Slovenija, z odločbo pa je EK potrdila 5 romunskih projektov in 1 slovenskega; Slovenija ima trenutno v postopku potrjevanja pri EK tudi projekt za avtocestni odsek Slivnica-Draženci ter projekt za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana; - zaradi dobrega dela in ugleda organa upravljanja, torej SVLR so nas do sedaj obiskale številne evropske delegacije (irska, nemška, finska, belgijska, estonska, madžarska, slovaška, bolgarska, hrvaška, turška, srbska, delegacija Bosne in Hercegovine ter predstavniki vseh držav članic ob konferencah in srečanjih, ki jih organiziramo).

 

 

 

 Tonski zapis izjave ministra, dr. Ivana Žagarja