Ljubljana, 19. novembra 2008 – Minister, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike v mandatnem obdobju 2004-2008, dr. Ivan Žagar je danes objavil odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije:

 

 

ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

Ljubljana 19. novembra 2008

 

 

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, gospod Borut Pahor,

pišem vam v povezavi s strukturo upravljanja evropske kohezijske politike, kot jo predvideva Koalicijski sporazum, saj me skrbi za nadaljnjo učinkovito vodenje postopkov črpanja evropskih sredstev kot pomembnega finančnega vira oz. mehanizma za hitrejši in uspešnejši razvoj Slovenije.
Skrb izvira iz vsebine, kot tudi iz izjav in napovedi posameznih ministrov na zaslišanjih o sistemskih spremembah na področju črpanja. To očitno izhaja iz popolnoma napačnih predpostavk še iz predvolilnega časa, kjer se je poskušalo Slovenijo prikazati kot državo, ki je neuspešna na tem področju. To seveda ne drži. Po vseh konkretnih in preverljivih podatkih je Slovenija na področju črpanja med vodilnimi državami članicami. O tem pričajo tudi izjave najvišjih predstavnikov Evropske komisije (Danuta Hübner, 11. november).
Naj na kratko osvetlim stanje na tem področju. Po podatkih Evropske komisije je Republika Slovenija pri črpanju sredstev programskega obdobja 2004 – 2006 med najuspešnejšimi državami članicami. V tem trenutku imamo na področju Evropskega sklada za regionalni razvoj porabljenih 95 % sredstev in smo na prvem mestu tako med starimi kot med novimi članicami, kar je najvišji možni obseg porabe pred zaključkom pomoči za preteklo programsko obdobje 2004 – 2006. Na področju kmetijstva in ribištva je porabljenih okrog 90 % sredstev. Nekoliko slabše je črpanje na področju Evropskega socialnega sklada (78 %), zaradi težav, ki izvirajo še iz obdobja takoj po vstopu v EU, torej iz obdobja prejšnje vlade, saj so bili kljub opozorilom Evropske komisije potrjeni nekateri neprimerni programi. Precejšen del sredstev Evropskega socialnega sklada smo tako morali prerazporediti in ponovno razpisati, ker so bila izhodišča prej omenjenih programov za programsko obdobje 2004 – 2006 napačna, posledično pa so se pri izvajanju pojavljale težave. Na področju Kohezijskega sklada je v tem trenutku porabljenih več kot 60 % sredstev, v celoti pa jih je treba porabiti do konca leta 2010.    
Naj povem tudi, da smo februarja 2008 z Evropsko komisijo podpisali pogodbo zaupanja za Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad, ki na podlagi ugotovljenega kakovostnega dela prenaša večje pristojnosti nadzora na domače institucije. S tem je Slovenija dobila pomembno priznanje, da ima vzpostavljene ustrezne nadzorne mehanizme pri črpanju sredstev iz skladov EU.
Uspešni smo tudi pri izvajanju novega programskega obdobja 2007 – 2013. Po zaključku finančnih pogajanj, v okviru katerih smo si izpogajali 4,2 milijard evrov iz naslova kohezijske politike, kar  pomeni približno 3,5-kratno povečanje v primerjavi s preteklim obdobjem, smo v najkrajšem možnem času in celo med prvimi izpeljali vse potrebne postopke – sredi lanskega leta zaključili pogajanja o operativnih programih, sprejeli potrebne uredbe in ostale akte ter akreditirali sistem črpanja. Takoj po zaključku pogajanj z Evropsko komisijo o operativnih programih smo pristopili k angažiranju sredstev na razpisih, tako da imamo v tem trenutku razpisanih sredstev oz. potrjenih projektov za okrog 1,5 milijard EUR v okviru vseh operativnih programov.
 
Nekateri projekti so že zaključeni ali pa se zaključujejo, tudi izplačila se intenzivno izvajajo, kar pomeni, da smo v mnogih primerih aktivnosti pripeljali do zadnje faze v postopku črpanja evropskih sredstev. Črpanje namreč pomeni marsikaj več kot golo realizacijo proračuna oz. finančnega toka. O uspešnem črpanju sredstev novega programskega obdobja nazorno priča tudi pogled po Sloveniji, kjer danes praktično ni več občine ali večjega kraja, kjer se ne bi izvajal vsaj eden izmed projektov, sofinanciranih iz sredstev EU. Kdorkoli se je v življenju že ukvarjal z izvajanjem projektov, mu je verjetno popolnoma jasno, da je eno leto in pol tisti minimalen potreben čas za realizacijo tudi najmanjšega projekta.
Sloveniji ob tekočem izvajanju nove finančne perspektive ne grozi nikakršna izguba sredstev najmanj do leta 2010. Če pokomentiram še neto pozicijo do evropskega proračuna, ki se prav tako pogosto napačno interpretira, naj omenim, da je imela Slovenija konec oktobra 2008 kumulativno pozitiven neto položaj do Unije v višini okoli 6 milijonov EUR (v celotnem obdobju je prejela več sredstev iz EU, kot jih je v proračun EU vplačala). Če se k temu prištejejo še vnaprejšnja sredstva (avansi), ki jih je Slovenija že prejela na svoj račun pri Banki Slovenije, in sicer kot rezultat uspešnih pogajanj za obdobje 2007-2013 (ta še niso zavedena v proračunu in znašajo okrog 230 milijonov EUR), pa je neto pozitivni položaj Slovenije okrog 240 milijonov evrov. Pri tem ni zaveden tisti del transferov iz proračuna EU, ki se izplačujejo neposredno upravičencem – pravnim in fizičnim osebam v Republiki Sloveniji. Gre za tako imenovane komunitarne programe Skupnosti, ki se izvajajo centralizirano preko razpisov Evropske komisije. Če se upošteva tudi te (v letu 2007 jih je bilo za 23,8 milijonov EUR), je slika še boljša, čemur pritrjuje tudi Evropska komisija.
Na mojem zadnjem srečanju s komisarko pristojno za regionalno politiko, Danuto Hübner, 11. novembra 2008, je ta na novinarski konferenci poudarila (temu pritrjuje tudi tonski zapis, objavljen na spletni strani SVLR in transkript izjave, ki ga prilagam), da je Slovenija izjemno uspešna pri črpanju evropskih sredstev. Glede na navedeno nikakor ne moremo govoriti, da je Slovenija pri črpanju sredstev EU neuspešna in neučinkovita. Razprave o »slabem črpanju« evropskih sredstev v Sloveniji, v katerih se izraža skrb o stanju na tem področju, so zavajajoče in neresnične. Dogajanje na tem področju me zelo čudi, zato se sprašujem, od kod izvirajo tovrstne informacije, ki se že več časa plasirajo v javnost. S takšnimi neodgovornimi interpretacijami v javnosti se po nepotrebnem ustvarja velika škoda tako v domačem okolju, ki neugodno deluje na potencialne porabnike, kot tudi v širšem evropskem prostoru. S tem se manjša ugled Slovenije in to očitno iz ozkih parcialnih interesov posameznikov.
Na osnovi vsega navedenega sem prepričan, da Slovenija v tem trenutku ne potrebuje nikakršnih sistemskih sprememb na področju črpanja evropskih sredstev, temveč zagotovilo, da bodo že utečeni postopki tekoče tekli in da se bodo sprotno odpravljale težave, ki se pojavijo v sami implementaciji. Še več, posegi v sistem, ki se napovedujejo v Koalicijskem sporazumu, lahko dejansko ogrozijo črpanje evropskih sredstev in tvegajo izgubo okrog 1 milijarde evrov ob še dodatnih administrativnih stroških, ki tudi gredo v milijone evrov. Napovedan poseg v sam sistem dejansko pomeni spremembo operativnih programov in ponovna pogajanja z Evropsko komisijo, spremembo ustrezne uredbe in vseh do sedaj izdanih navodil, ponovno akreditiranje sistema upravljanja, izvajanja in nadzora operativnih programov in tudi spremembe na področju kontrol, tehnične pomoči in še bi lahko našteval. To praktično pomeni ustavitev vseh postopkov črpanja v najboljšem primeru za najmanj eno leto. S tem bi bila ogrožena sredstva v višini okrog 1 milijarde evrov v letih 2009 in 2010, in to v zaostrenih gospodarskih razmerah. Ta sredstva so namreč še kako pomembna tudi za premagovanje ekonomske krize, na kar države članice opozarja tudi Evropska komisija.
Seveda ne trdim, da ni treba še naprej budno spremljati implementacije in odpravljati pomanjkljivosti, izboljševati sistema ter poenostavljati postopkov, saj se skozi implementacijo pokažejo tudi njegove šibkosti in možnosti za optimizacijo. Trdim pa, da ni potrebno radikalno spreminjati sistema, temveč morajo vključene institucije (resorna ministrstva in ustrezne službe) še naprej odgovorno opravljati svoje delo, ki jim je bilo naloženo. Ni namreč kriv sistem implementacije, če se na nekaterih področjih projekti ne izvajajo, kot bi si želeli. Postopke in pripravo projektov bi namreč morali pospešiti resorji, ki so za njih odgovorni. To velja tudi za večje projekte iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023.
Ob tem naj dodam, da sem prepričan, da bi tudi realizacija številnih večjih projektov, kot je npr. tretja razvojna os, gospodarska središča in številnih drugih, stekla veliko hitreje, če bi bili v Sloveniji zaključili proces uvedbe pokrajin in s tem prenesli odgovornost za realizacijo teh projektov nivo nižje, na kar smo v preteklosti tudi veliko opozarjali.

 

Spoštovani gospod predsednik vlade!

 

Področje evropske kohezijske politike spada v okvir evropske regionalne politike, zato menim, da bi odgovornost za spremljanje in izvajanje te politike morala ostati, kot je bilo to v preteklih mandatih, na resorju, odgovornem za regionalni razvoj. Verjamem, da boste zastavili vso svojo avtoriteto, da bodo tudi na področju kohezijske politike aktivnosti potekale v smeri napredka in da boste preprečili neodgovorne in nepotrebne posege v sam sistem. Takšni posegi lahko dejansko ogrozijo črpanje evropskih sredstev ali izpad pomembnega deleža teh sredstev, ki si ga Slovenija nikakor ne sme dovoliti.

 

S spoštovanjem,

dr. Ivan Žagar

 

PRILOGE:
-  Članek Črpanje evropskih sredstev v Sloveniji in njihov prispevek k zmanjševanju regionalnih razlik
-  Analiza decentralizacije upravljanja kohezijske politike kot je predvidena v koalicijski pogodbi nove vlade – posledice
- Pismo komisarke Danute Hübner ministru dr. Ivanu Žagarju
-  Transkript izjave komisarke Danute Hϋbner na novinarski konferenci ob priložnosti podpisa Sporazuma za implementacijo Odločbe Komisije o dodelitvi Sloveniji nepovratnih sredstev iz Solidarnostnega sklada Evropske unije za financiranje izrednih ukrepov